magnets ali I hate monster magnet

moja obsesija z magnetki je že kar preveč silna. s to razliko, da ne maram kupljenih, v paketu dobljenih magnetov. rada imam take z zgodbo. K me je resnično presenetil, na najboljši možni način, ko mi je lani za rojstni dan prinesel celo vrečo . šel je v podjetje, ki jih izdeluje, in jih prepričal, da so mu dal vrečo muštrov :D

M. nama je poslala kartico. in za nov let nama je dala tudi magnetke. s čokolado. gotta love her ;)

magnetna poezija.

one of the gods

The Yen Buddhists are the richest religious sect in the universe. They hold that the accumulation of money is a great evil and a burden to the soul. They therefore, regardless of personal hazard, see it as their unpleasant duty to acquire as much as possible in order to reduce the risk to innocent people.
-- (Terry Pratchett, Witches Abroad)

Bad spelling can be lethal. For example, the greedy Seriph of Al-Yabi was cursed by a badly-educated deity and for some days everything he touched turned to Glod, which happened to be the name of a small dwarf from a mountain community hundreds of miles away who found himself magically dragged to the kingdom and relentlessly duplicated. Some two thousand Glods later the spell wore off. These days, the people of Al-Yabi are renowned for being remarkably short and bad-tempered.
-- (Terry Pratchett, Witches Abroad)

"Chain letters," said the Tyrant. "The Chain Letter to the Ephebians. Forget Your Gods. Be Subjugated. Learn to Fear. Do not break the chain -- the last people who did woke up one morning to find fifty thousand armed men on their lawn."
-- (Terry Pratchett, Small Gods)

kuhinja 4 -zadnjič

tale beauty me je že pričakala v stanovanju, ko sem prišla. spomnim se strahu, ko sem ga prvič priklopila, saj je skoraj 20 let počival. in res je sam počilo, zasmrdelo in se pokadilo. K ga je odprl in zamenjal nek del. zaradi česar sedaj konstantno pospešuje. zato ga je potrebno ugašati po 20ih sekundah. preden poleti.
še zbirka "instantov". nič flashy, ampak mi je všeč zaobljenost kakava in bianke. zanimive embalaže ;)

o glasbi

moj oče me je nekoč davno dobro glasbeno definiral. rekel je, da ima vsak človek eno frekvenco, ki mu paše, zato po navadi ljudje poslušajo večinoma isto zvrst glasbe. ker jaz temu ne ustrezam, nimam posluha. in najbrž je res temu tako....

zakaj pa nimam frekvence= ker sem bila vedno pri očetu, ko je popravljal zvočnike, in testiral celotni slišni spekter, in če je pri kakem zvoku čudno rezoniral, je potem na tistem zvoku vztrajal in vztrajal....in sama pri sebi sem si vedno popevala tist ton....podobno pri sesanju.....sem štartala iz zvoka sesalca, in nato vedno bolj eksperimentirala z "solažami" in vračanjem nazaj na bistvo - sesalec. zato imam tudi tako eklektičen glasbeni okus, ki bazira na kaki čisto nepomembni zadevi....

recimo na karizmi pevca. in to mišljeno karizmi v narekovajih, ker mi ravno Morrison predstavlja s svojo hedonistično "kako ste kaj bejbe, jest sem zadet" pozo najbolj odbijajočo figuro. čeprav mi je muzka všeč, sam njegove face ne morem videt :)*

podobno Plant v poznejši dobi, kjer še komada ni več mogel odpeti, ker je bil tako zavzet nad svojo pozo in premajhnimi hlačkami in srajčkami in plapolajočimi lasmi. pri tem naj dodam, da sem ravno letos padla okoli, ko sem našla res res stare posnetke, ko je bil Plant še oseba za imidžem in je bil (za moje pojme) sexi as hell - sem še enkrat pogledala in že opazila zametke samovšečnosti....no, to mi ni všeč pri pevcih. recimo poglej tukej Iana, kok je luškano sproščen, čisto v muzki, in ne v temu, kako bo popecal ženske v prvi vrsti (pa negirajmo kako so pošastno odšpilal komad, ki mi je super kul, čeprav je simple).

podobno velja za kitariste, ki sicer potrebujejo nekaj egotripa da delajo dobro muzko, ampak vseen - blackmoore, lepo prosim! svetla izjema je (spet, to so čisto moje blodnje, ki so lahko čisto skregane z logiko in dejstvi) Hendrix, katerega komadi so mi čista poezija. in nič čudnega, da je clapton po enem komadu šel dol iz odra, ko je slišal jimija. Cream so bili tehnično dovršeni, ampak sterilni belci, ki niso zmogli prenesti v glasbo še tisto, kar je "umazanega".

ženske vokaliske? na prvem mestu Aretha, brez dvoma, pa recimo Billie, ki bi ganila tudi kamen, (zdej sem se spomnila na njen summertime in so mi misli prešle na naslednjo pevko (kateri naj bi bila pa - hah- jaz podobna**), Janis, tudi fantastični interpret vsega. pa še - obseda me ta njen komad - Joan Baez, k ima tak tremolo da me kar plombe zabolijo.

novodobne vokalistke? uf, to pa je težje vprašanje...mogoče doomsterski band River (sicer ni vokalistka, temveč vokalist, ampak tale komad od Warning mi je super - spet frekvenca njegovega glasu), sem pa opazila trend slovenskih pevk, večinoma rocka, da so si med seboj po stilu sumljivo podobne. na splošno imajo moški vokalisti več šanse, da me očarajo :)

bolje je biti nagravžno drugačen kot pobebavljeno isti. (kar je tako lepo povedal tudi Hicks, kajne?)

še kake bizarnosti glede mojega okusa? ah, tok jih je...rada imam francoski rap, še posebej Manau, pa stare kantri komade (na splošno ima kantri včasih tako dobra besedila, da se kar čudiš), pa južnjaške komade (ker imajo bolj onomatske komade, ker so bolj spevni, ker znajo povedati na tristo načinov), potem imam rada Pekko Kappija

kuhinja 3

sistematika ist krieg. (v resnici sem samo dobila labeler za obletnico, in vse označujem)

skodelica, o kateri sem pravila v prejšnjem blogu, bučka, ki mi jo je dala Kjeva mati, granatno jabolko, ki je prišlo od tete...v steklenih posodah pa curry listi in fenugreek.
tehtnica pa se uporablja zgolj za tehtanje prašičk.
najljubše cedilce za čaj :) in edina oprijemalka v stanovanju.

zbirka "raztresenih" čajev, za katero sem prisegla, da jo bom popila. čeprav mi ne gre in ne gre - kaka kila ga je še ostala.in to so čaji, ki so mi še ostali za čas po "raztresenih".

Baudelaire

Baudelaire je vedno znal dobro povzeti moje misli (kako samovšečna ubeseditev :D)
Le Poète est semblable au prince des nuées
Qui hante la tempête et se rit de l'archer;
Exilé sur le sol au milieu des huées,
Ses ailes de géant l'empêchent de marcher.

pa tudi sicer je Baudelaire seksi, umazan, podel :D grrrrrrrrrr
ni ga težko oboževati

Je m'avance à l'attaque, et je grimpe aux assauts,
Comme après un cadavre un choeur de vermisseaux,
Et je chéris, ô bête implacable et cruelle!
Jusqu'à cette froideur par où tu m'es plus belle!

ali pa najbolj zloglasna "a celle qui est trop gaie"

Ainsi je voudrais, une nuit,
Quand l'heure des voluptés sonne,
Vers les trésors de ta personne,
Comme un lâche, ramper sans bruit,

Pour châtier ta chair joyeuse,
Pour meurtrir ton sein pardonné,
Et faire à ton flanc étonné
Une blessure large et creuse,

Et, vertigineuse douceur !
À travers ces lèvres nouvelles,
Plus éclatantes et plus belles,
T'infuser mon venin, ma sœur !

anytime, Charles, anytime

kuhinja 2

še ene par stvari za pokomentiratškatlica, ki sem jo poleg cedeja hansonov in moje najljubše skodelice (v naslednjem blogu kaj več o tem) dobila za 16. rojstni dan od Saš in Katje. zdraven je pingvin. zaradi linuxa in zaradi madagaskarja. pingvini rox!
tole steklenico sem "majznla" iz kuhinje brezveznega hostla v Bergnu. ležala je v zadnji omari, za brezvezno šaro, ed neuporabljenimi (in neuporabnimi) stvarmi. ljubezen na prvi pogled.
še par čudovitih folk motivov, na fronti omare od hladilnika.

kuhinja 1

če nas stvari okoli nas res definirajo, potem moram spregovoriti o svojem okolju. mogoče me bo tisti bralec, ki sem gor zaide, morebiti kaj bolj razumel. kuhinjo, predstavljeno tu, je sestavil K lanskega avgusta. čisto sam. okrasila sem jo pa jaz, hehe
zelo rada imam kovinske škatlice, in tukaj je večina teh škatlic. in zanimivi motivi..iz raznih starih reklamnih posterjev. to mi je tudi všečno, sam ne živim v utvari, da je to kaj posebnega. čisto vsem je to všeč.
zanimiva kartica iz Tehniškega muzeja Bistra

tale kartica je iz etnološkega muzeja v Oslu
še ena malenkost - sladkornica, ki mi jo je dala sestra leta nazaj - pomojem je bila stara kakih devet let. je rekla, da jo je spomnila name :)

slovenski gradovi

imela sem prijatelja (I once had a girl, or should I say, she once had me), s katerim sva naredila prav fascikel gradov---šla tja, poslikala (ko še ni bilo digitalcev) in polepila v fascikel. jaz sem bila vedno navdušena nad predjamskim, ker sem se tam vse počitnice potikala pri teti....in so se mi zgodbice o vitezih in gospodičnah spletale prav na tem gradu. drugače se pa rada grem usest na mesto starega podrtega gradu (ali bolje rečeno utrdbe) pri Grosupljem. tam je res fantastična lokacija. na splošno mi burijo domišljijo podrti gradovi, ne tisti, vsi pozidani in predelani in obnovljeni...Pa dobrna, ki je zanemarjena....liechtenwald v Sevnici, evo ta je pa res lep.utrdbe so ti bolj všeč kot okrasni gradovi :D..........turjak je taka grda masiva :D, in tist norwegian wood prejle ni bil naključje...ker zadnje dni samo premlevam, kako bi lahko videla na norveškem čimveč pristnih lesenih cerkvic..*.13 naj bi jih še bilo.....na samem.......in jaz jih MORAM videti. to so najlepši objekti za moje pojme. tako hišo bi imela, le manjšo. tako vikingško....z izrezljanimi stebri :D kje? na tolminskem, tam je res lepo :)
drugače pa nisem materialist. :)