veliki dogodki

mati mi je v sredo, na poti v izolo v bolnišnico povedala (v takih momentih, ko je čisto pepelnato siva v glavo, moram spremeniti teme pogovora, da se zamoti) da je pes od naše none prejšnji teden praznoval prvi rojstni dan. in unlike me v moje četrt stoletja, je dobila tako torto, kot nonotove zobe, kot nonine bisere. torto še speče, nono pa si nerad daje nove zobe v usta, ker ga žulijo, nona pa je že dejala, da ni več dovolj velikih stvari, da bi se splačalo dati bisere za vrat. no, toliko o tem.

ujeti mavrico

sicer nisem čisti vernik, ki verjame v Diota, ampak že od petnajstega leta, ko sem na neki očetovi kaseti našla tale komad, se lahko zjočem v sekundi, ko slišim tole.

a little bug in my configuration.

zasebnost gmaila

moj gmail ima eno zelo grdo navado, da pretrese maile in mi ponudi par oglasov, ki naj bi se navezovali na temo pogovora. in teh 30 mailov mi non stop ponuja: diplomiraj iz fotelja (napad na mojo inteligenco?), imate tremo? kao neke kapsule za pomiritev, ter še par kapsul za rešitev nevemkakšnih že tegob. zanimivo, kajne? prav rada bi izvedela, na podlagi česa me ta orodja v tej korenspodenci določajo za odjemalca teh stvari.oz. ne, nočem vedeti...

druga K

pred devetimi meseci sem prekinila druženje s kolegico iz osnovnošolskih dni, ker mi je preprosto zbila voljo do življenja s svojimi monologi. motilo me je, da je bila materialistična. motilo me je, da je bila konservativna. motilo me je, da je vsa načela, ki mi jih je zdrdrala takoj ko je kazalo, da jih kršim, popolnoma zignorirala, ko je šlo za njeno življenje. motilo me je, da četudi sva imele vsak teden pogovor o njenih razmerjih, v katerem je jokala (resnično se mi je smilila in resnično sem ji želela pomagati), ni nikoli upoštevala niti enega mojega nasveta. in sem naredila stvar, ki je v medosebnih odnosih še vedno tabu: brez očitnega povoda sem ji rekla, da se nočem več družiti z njo. brez argumentov, brez jeznih mailov, sms-ov. samo prekinila sem vso komunikacijo. in olajšanje je bilo---neznansko.mogoče bi mogla pri tem omeniti še smešno "naključje" - ta konec tedna sem šla obiskat starše, saj živijo skorajda na drugem koncu Slovenije, in ravno razlagam en prevod materi, ko zagledam to ženskuljo, kako z mojim sosedom pod roko hodi po naši ulici :) naključje? ne verjamem v naključja.

nedorečenosti pri ljudeh vedno "zažgejo"...včeraj sem srečala kolega, ki je bil leta nazaj mnogo več kot to, in opazila sem, da moja prisotnost popolnoma nervira njegovo punco. zato nisem šla niti blizu njiju, in sem se zadrževala na drugem koncu sobe (na žalost je bil koncert v sobi velikosti sedem krat pet metrov, tako da se nisem mogla popolnoma umakniti). kadar globoko spoštuješ nekega človeka in mu želiš dobro si se pripravljen iz njegovega življenja tudi umakniti.

rože

v ozadju mačka iz indie shopa
rod steward
crown of jesus al nekej podobnega

ptičica Senica

moja mati bere lady. in kadar po mesecih odsotnosti pridem pozdravit naš kolosej od bajte, si vzamem kako minuto da sem čisto čisto preprosto dekle, ki bere trače. ali pa če skušam olepšati, ker je takoalitako brezveze, berem med vrsticami, kje se naša mentaliteta nahaja...in ta teden (včeraj sem morala mater urgentno peljati do oftalmologa, ha ha) je v njej ena čudovita slika katarine kresal s senico. in iz slike veje tisto, kar mi ni všeč pri pravu in pravnikih. povzpetništvo, snobizem...klinčevi golf in neskončno pogovarjanje z ljudmi ki jih sovražiš...smehljanje...pravo me pomirja, ljudje, ki ga prakticirajo, pa ne.

diplomska

danes je ravno dve leti, ko se je moja ekselenca odločila usesti za mizo in napisati diplomsko. vpis na magisterij na policijski je bil do 18.10. napisala sem nalogo v treh tednih, manjši popravki, 10.10 sem jo nesla vezat, zagovor je bil 18. in dobila sem 10. go guess.je pa res, da sem brala članke zanjo leto in pol. in da sem na današnji dan pred dvemi leti imela precej jasno sliko, kaj želim napisati.v glavnem, my point being, pisala sem jo recimo da cel dan po malem, pet ur sem prevajala članke, pet ur sem iz prevodov sestavljala smiselna poglavja....največkrat sem samo tipkala- tisto kar mi je padlo na pamet, ker sem vedela, da me bodo zaključki najbolj uničili, če ne bom previdna. zjutraj, ko sem se ponovno usedla za delo, sem najprej uro čistila tekst in ga preoblikovala, ker sem z "prazno glavo" to lahko najbolje počela. ob enajstih, ko sem ponavadi vrgla pregovorno puško v pregovorno koruzo, sem šla v gozd. enajstih zvečer. drugače mi je srhljivo kot ne vem kaj, ker medvedje tu pa tam pridejo v gozd nad našo hišo, ampak prav spomnim se, da sem šla do ene jase, nato navzdol, čez neko rečico, kjer je stal mlinček, ki sem ga vedno popravila, ker se je nagnil, nato ven, na cestico, mimo hiše, ki so jo gradili, in tam sem se usedla za par minut in jo gledala. bila je montažna in je rasla prav neverjetno hitro....in prav tam sem se lahko najbolj zbrala, da sem razmislila o opravljenem delu in delu, ki me je še čakalo. ustvarjalen čas.

prijatelji

ljudje vedno flikamo svoje pomankljivosti s prijatelji. tisti z resničnimi problemi si najdejo prijatelje s še večjimi, da bi prikrili njihovo bedo (teh je res res ogromno). potem so tisti, ki imajo neko napako, ampak so drugače precej samozavestni, in si zato najdejo prijatelja, ki te napake nima, zato da imajo ob njem občutek, da te napake ni (največkrat gre pri teh primerih za lepe ljudi, ki si najdejo zabavne prijatelje).

zato se zgodi, da te ljudje zaničujejo, ker nimaš prijatelja........ker to daje signal, da nimaš pomankljiivosti, ki bi jih rad flikal....najhuje-se zabavaš sam s sabo in ne potrebuješ ostalih - http://www.youtube.com/watch?v=YcPQhS8W8g4

najhujši nateg glede prijateljstev je ta o konstantnem čepenju skupaj. najraje imam ljudi, ki me kontaktirajo takrat, ko imajo željo po tem, da bi se pogovarjali, ali pa ko me pogrešajo (tako lahko pojasnim, da navkljub 1000 zastonj mesidžih in 1000 minutah klicev na mesec jaz "pridelam" le kakih 60 sms-ov in kako uro pogovorov z materjo ter teto :D).

ljudje okoli mene so že navajeni te moje hibe, da ne kličem, še manj pa odgovarjam na telefonske klice.