družina

moja sestra je na ta dan praznovala petnajsti rojstni dan. in njen fant je iz Kopra prišel v Ljubljano, samo zato, da je z nami pojedel pico in šel nazaj proti Kopru. Z njo, seveda.
Kako je sedajle staršema pri srcu, si niti ne znam predstavljati. Obe hčere že skorajda čisto v odhodu.....
no, ne smem s takimi žalostnimi temami, tukaj še srčkana slika fosilov

Moja sestra je nedeljka. Rojena je bila dva meseca prezgodaj, ko sem bila že kar veliko dekle. Spomnim se, kako mi je bilo čudno, da sem oktobra tistega leta šla z očetom na križarjenje jaz in ne mama. Sredi križarjenja me je oče pripravil na novico, in takrat se mi je zdelo precej brezveze. Jaz sem rada brala in igrala ping pong. Drugo je bilo postransko tisti čas. Kaj bom s sestro, sem si mislila.
K sreči se je vse skupaj obrnilo. Prvič sem jo videla tri dni po rojstvu, najprej sem se ustrašila mame, ki je sključena komaj hodila v modri halji. Pomislila sem, kaj ji potrebno takih muk, čisto so jo razmesarili takrat - pa še otrok je bil v veliki nevarnosti.
Ko pa sem videla sestro, sem padla skupaj. Majceno bitjece, veliko bolj gracilno kot vsi ostali dojenčki, z majhnimi prstki in mikroskopskimi nohtki in drobno prepredenimi modrimi žilicami povsod- s prosojno kožo in uheljčki kot od netopirja krilca. vilinsko bitje.

ki me je zadnjih petnajst let osrečevalo.

hvala komurkoli, če je, ki je nad nami, za mojo sestro.