o srajcah in srajčnikih

ena zanimiva zgodba, ki se na žalost ni uspela nadaljevati v karkoli, se je zgodila davno tega v Londonu.
Trije praktično otroci smo se zmenili s starši, da bomo bili v Londonu dva tedna tako, za hec.

Prvi dan sem ob sprehajanju ob štantih zagledala majico benda, ki je v tistem času bil že močno povezan z komercialo, ampak majica je bila še iz prejšnjih, "zlatih" obdobij. Kupila sem si majco, šle smo proti hostlu, nakar nam pade na misel čisto patetična ideja - vsaka je mogla stavit nekaj brezveznega. K, moja najboljša prijateljica, je stavila, da bo prvo noč, ko gremo ven, prebila celo v petah. Nikoli ni nosila ničesar podobnega tistim petam, ampak bila je odločena in z D sva ji prikimali. D je šla stavit, da bo zdržala celo seanso pri tetovatorju. Brez solz. Jaz nisem imela ideje, kaj bi stavila, pa sem pogledala majico, si jo oblekla, in rekla, da tistega človeka, ki bo prepoznal majico in jo komentiral, ne spustim iz svojega življenja :) mogoče sem v navalu strasti rekla poročim, bila sem mlada in neumna :D
Prvo noč smo preživele tako, da sem bila neopazna v kotu enega ogromnega in čudovitega metalskega bara, in sem samo občudovala vse plakate, ki so jih imeli po stenah. kasneje me je en robatež povabil na partijo biljarda. Ki sem jo seveda izgubila (bi si ti upal zmagat??). Zadnji kilometer in pol do hostla sem prepustila svoje udobne alstarke K, sama pa sem se lovila v tistih špičakih. Skorajda sem umrla od smeha, ko sem se videla v izložbi, pa tudi marsikoga, ki nam je prišel nasproti, sva nasmejale :D
Drugi dan je D imela dogovor s tetovatorjem. Sedele smo sprejemnici, ko je začela z jokom. Na stolu se je zlomila, je mogel prekiniti, še preden je naredil konturo. V šali je rekel nama - a naredim raje kateri od vaju tatu - pa sem rekla, ok. in tako imam tatu.
Minilo je še deset dni, majica je šla vmes trikrat v pranje, ker je bila veliko v uporabi (stava je stava!) in zadnji večer (ah, kako klišejsko, si moraš misliti) gremo na klubski večer. nekaj v stilu filmofilov. dobra ejtis glasba, jaz sem se že navadila čudnih pogledov, ki sem jih v takih klubih prejemala zaradi svoje majce. in sem se lepo usedla, zraven mene K z oboževalcem, ki je bil strašen poznavalec glasbe. pogovor se je odvijal tako; on je K vprašal nekaj, jaz sem ji prišepnila odgovor. Cyrano :) in ko sem že mislila, da bom mogla cel večer odgovarjati na njegova vprašanja, se mi približa osebek, visok, kratkolas, urejen, v srajci :) mirno se usede zraven mene in začne čisto običajen pogovor. vljudnostno sva klepetala naslednjo uro, toliko da mi je povedal, da je in Nove Zelandije, da je prišel v London pogledat, kako zgleda in ostal, ker mu je všeč svobodomiselnost (tip v srajci to reče, heh). in da je uslužbenec v banki, reče. naravnost iz šihta. zato srajca. jaz se mu nasmehnem in rečem nekaj v smislu: drugače jih ne nosiš? in on odpne tri gumbe na trebuhu in pokaže majico, ki jo je imel spodaj, identično moji :) v tistem trenutku K postane slabo (jedle smo po štantih, prav nam je) in jo peljem na stranišče...ko sem pršla nazaj, ga ni bilo več.to mi je za zmeraj spremenilo mnenje o ljudeh, ki nosijo srajce.