me že travmira misel na božič

na božič se po slovenski navadi obvezno odprejo omare in padejo okostnjaki ven

enkrat, obljubljam, posnamem mojo družino za božič. vsi živčni pridemo ob 5ih k noni, da ja ne bi zamudili kak del ceremonij, kjer pa tako ali tako manjka moja boemska teta, ki pride, ko pride. hrano si mormo sami narest, v zahmašnem gvantu, potem pa dodelit porcije glede na pomembnost v familiji. nato moramo skupinsko občudovati nonine jaslice v pet štukov s plastičnimi živalmi različnih velikosti, starosti in okolišev - da, v betlehemu se podi tudi kak dinozaver, če ga je kdo od nas, otrok, kdaj pozabil tam. nato sledijo božične pesmi, z obveznim petjem (ki se ga rada udeležim ampak zadnje čase nono dobiva čudne cedeje in moremo prisilno peti take tercetne alpske napeve http://www.youtube.com/watch?v=tA3glhTgeOY&feature=related (so pa odlična metoda za zaspat, ker te uglašenost in tiste terce kar uspavajo)) nato vsaj tri ponovitve ¨srečen božič" ker vedno nekdo zajeb*** na kameri, in je treba ponovit, ker je ata perfekcionist. potem se nono in nona zavrtita na kako božično, sledi nekaj kletvic, ko nono stopi na kakega dinozavra...potem pa nono izbojuje svoja darila (letos je za rojstni dan zahteval denar, ker mu ne znamo kupit nič pametnega), to vse je spet na kameri, tako da če slučajno spet noni uide kaka kletvica, ali pa če prižge cigaret, ata spet prekine s snemanjem............nato gremo nazaj za mizo, mogoče kak drobec "pastiča" (lazanje, ki jo nona začela delati s cimetom namesto z muškatnim oreščkom, ampak si ji nihče ne upa rečt), kakimi piškoti in potem torto. čez kako uro še sladoled (to govorim sedaj zgolj o treh dedcih familije; očetu, nonotu in bratrancu, ki imajo želodec in moč za take kulinarične podvige). potem pa je nivo alkohola že tako visok, da začne najprej bratranec o svojih travmah , ata ga zatre s svojimi travmami, nato nona pop**** ker se jo prevečkrat omenja kot sokrivo, se gre kujat in kadit na balkon, nato pride tetin ljubimec in pogovor zamori ravno v momentu, ko bi lahko prerastel v nekaj za črno kroniko. jaz, razen seveda da se referirajo na mojo napake, sploh ne pridem do izraza. in mi prav paše, ker ko se speljem iz tistega dvorišča na 25.12, mi od srca pade velik kamen

moja familija rox.