s starostjo odpadajo vsi inhibitorji, ki so mi kreirali poprejšnje življenje.
pri 14ih bi tako se usedla v najtemnejši kot in si kaj pisala v knjižico, pri 18ih bi prebrala in upala, da bo prišlo do pogovora, pri 22ih bi po možnostih še replicirala (ta faza je bila res antipatična, sva se pa ujeli z makarovičko enkrat na eni njeni predstavitvi, if you get my drift), sedaj pa sem blissfully ignorant..in zapnem intelektualca in ga obremenjujem s svojimi idejami