muka mi je biti z družino zato, ker vem, da so to (skoraj) edine socialne vezi, ki jih ne smem pretrgati, ki jih ne morem izničiti, in vsako moje dejanje ima lahko resne posledice. in čeprav lahko naštejem vsaj pet ljudi, s katerimi bi raje govorila kot z mojim očetom, vseeno mora priti pred teh pet ljudi. sem tako globoko inkulturirana v čaščenje staršev? mogoče.
vseeno, ko sprejmeš starše, sprejmeš tudi sebe v veliko večji meri.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar