odločenost

to, da si odločen pri svojem stališču, pa je vendarle čudovito!
moj oče je na primer (na veliko manj teoretske podlage, pa na veliko več - vsaj tako si od domišlja - praktične podlage) fantastično odločen. včasih sicer že trmoglav, pa vendar ga spoštujem zaradi te odločnosti. kar nekaj časa sem mu bila podobna, potem pa sem ugotovila, da sem nehala razglašati najbolj trdna stališča. ker zanje ne rabim potrditve. tista mnenja, ki pa so še spremenljiva, pa rada (seveda v primerni družbi) povem....ali pa obrnem..ne maram enoumja, zato sem največkrat (sama) v opoziciji. ne zato, ker sem rada drugačna. ampak zato, da preko ostalih, ki vedno bolj agresivno zagovarjajo pozicijo, pridem sama do tega, kaj je prav in kar ni.

v enoumju tudi najboljše poante zbledijo.